AD Kmica in Zveza za tehnično kulturo Slovenija vas vabita na OŠ Gornji Petrovci na Astronomski tabor Kmica 2019. Vsak večer bodo zanimiva predavanja, ponoči pa opazovanja.
Posebej izpostavljamo četrtek 4.7.2019, ko bo program tabora nadgrajen s prireditvijo NOČ POD ZVEZDAMI, ki jo v počastitev svoje stote letnice pripravlja Gimnazija Murska Sobota. Ta prireditev bo na Gimnaziji Murska Sobota, ostale na OŠ Gornji Petrovci.
PROGRAM:
Torek, 2.7.2019, doc. dr. Milan Ambrožič: GRAVITACIJSKI VALOVI
Potrditev gravitacijskih valov septembra 2015 s parom detektorjev LIGO je bila izjemnega pomena za znanost. To je bila hkrati dodatna potrditev ene najpomembnejših fizikalnih teorij dvajsetega stoletja – Einsteinove splošne relativnostne teorije. Ta je bila objavljena stoletje prej, vključuje pa tudi gravitacijo in pojav gravitacijskih valov. Razen tega pomeni detekcija gravitacijskih valov novo okno za pogled v vesolje poleg opazovanja elektromagnetnega valovanja na različnih valovnih dolžinah.
Sreda, 3.7.2019, pom. akad. dr. Renato Lukač : MERITVE RAZDALJ IN HITROSTI V ASTRONOMIJI
Podan bo pregled razdalj in hitrosti ter njihovih enot v fiziki s poudarkom na količinah, ki se najbolj pogosto uporabljajo v astronomiji. Predavanje bo podprto s slikovitim primerjavami, ki nam olajšajo razumevanje pogosto tudi nedoumljivih razmerij.
Četrtek, 4.7.2019, NOČ POD ZVEZDAMI (na Gimnaziji Murska Sobota ob njeni 100 letnici):
pom. akad. dr. Andreja Gomboc: Vse kar ste hoteli vedeti o vesolju, a si niste upali vprašati
Udeleženci tabora bodo postavili vprašanja o vesolju. Na 10 najbolj zanimivih vprašanj bodo dobili odgovor na tem srečanju.
pom. akad. dr. Primož Kajdič: Vreme iz vesolja
Ko je pred sto šestdesetimi leti George Carrington prvič ugotovil da obstaja povezava med dogajanjem na Soncu in nekaterimi pojavi na Zemlji, se je začela razvijati znanstvena disciplina, ki jo danes imenujemo vesoljska fizika. Le-ta je dobila dodaten pospešek, ko je leta 1959 sovjetska sonda Luna 1 potrdila obstoj sončevega vetra. To je ioniziran plin, ki odteka s Sonca proti medzvednemu prostoru s hitrostjo nekaj sto kilometrov na sekundo in zapolnjuje ves prostor v Osončju. Del sončevega vetra so tudi ogromne strukture, ki jih poznamo kot izbruhe koronalne mase, ki lahko zmotijo zemljino magnetno polje ter povzročijo tako imenovane geomagnetne nevihte. Takrat na določenih geografskih širinah lahko opazujemo spektakularne pojave na nebu, ki jim rečemo polarni siji. Po drugi strani pa se tekom geomagnetnih neviht lahko zgodijo nekateri nam neljubi pojavi, kot so motnje v električen omrežju, nedelovanje sistema GPS
ter drugi. Vse pojave, ki so posledica interakcije med sončevim vetrom ter Zemljinim magnetnim poljem, imenujemo s skupnim imenom vesoljsko vreme.
Rok Vogrinčič: Nebo nad nami
V predavanju bomo podali nastanek Zemlje in ocene za njeno starost. Predstavili bomo, kako so ugotovili, da je Zemlja okrogla in dodali nekaj o letnih časih. Posebej se bomo posvetili naši zvesti spremljevalki Luni ter spoznali nekatere zanimive nebesne pojave, s katerimi nam ta občasno postreže. Za konec se bomo usmerili še v notranjost Sonca, ki predstavlja naš glavni vir energije. Brez njega življenje, kot ga poznamo na Zemlji, ne bi obstajalo.
Darko Kolar: Vpliv vesolja na Zemljo
Predstavili bomo kako na razmere za življenje na Zemlji vplivajo Sonce, planeti, asteroidi, kometi in supernove ter izpostavili nekaj pomembnejših dogodkov, ki so vplivali na razvoj življenja in Zemlje kot ju poznamo danes.
Petek, 5.7.2019, pom. akad. dr. Mitja Slavinec: NASTANEK IN RAZVOJ ŽIVLJENJA V VESOLJU
Avtor predstavi potrebne pogoje in verjetnost za nastanek življenja v vesolju. V nadaljevanju se dotakne nujnosti prilagajanja življenja na spremembe v okolju, tj. v vesolju. Življenje se z evolucijo tekom generacij prilagaja na spremembe pogojev za življenje zaradi razvoja samega vesolja, z raznolikostjo pa na nepričakovane hipne spremembe, kot so npr. trki nebesnih teles. V zadnjem delu so nakazani nekateri scenariji nadaljnjega razvoja vesolja in življenja v njem.
