AD Kmica

Astronomsko Društvo Kmica vas v sodelovanju z Zotk Slovenije vabi na predavanje in delavnica: Sončne ure, dr. Igor Žiberna,

sreda 25.11.2015 ob 16. 30 uri v Maximusu (prijave na darja@zotks.si)

Povzetek: V preteklosti so merjenje časa naslanjali na periodično potekajoče pojave kot so gibanje Zemlje okoli Sonca (leto) in gibanje Zemlje okoli svoje osi in s tem povezano navidezno gibanje Sonca preko nebesne sfere, kar so uporabljali za merjenje dolžine dneva. Ker telesa, ki so osvetljena s Sončevimi žarki mečejo senco, se med dnevom spreminja tudi njen položaj. Načelno bi lahko vsako telo, ki meče senco uporabili za merjenje časa. Z razvojem civilizacij so se razvili različni tipi sončnih ur. V delavnici bomo najprej spoznali principe delovanja sončnih ur, osnovne zakonitosti njihovih konstrukcij in glavne tipe sončnih ur. V praktičnem delu delavnice bomo sami izdelali dva tipa sončnih ur: horizontalno in ekvatorialno.

Vljudno vabljeni.

Astronomsko Društvo Kmica vas v sodelovanju z Zotk Slovenije vabi na astronomsko predavanje

VESOLJE NEKOČ IN DANES, (doc. dr. Vladimir GRUBELNIK),

ki bo v torek 24.11. 2015 ob 18:30 uri v Maximusu (prejšnji prostori trgovine Peko).
Predavanju sledijo ASTRONOMSKA OPAZOVANJA.
Vljudno vabljeni.

Povzetek predavanja
V predavanju bo predstavljeno, kako se je spreminjal pogled na vesolje skozi razvoj znanosti in tehnologije. Predstavljene bodo različne teorije in tehnologije, ki nam omogočajo vse popolnejši opis vesolja skozi različne faze razvoja. Izpostavljena bodo tudi nekatera odprta vprašanja, kot je temna snov in gravitacijski valovi.

Danes 3.7.2015, ob 19.00 na Astronomskem taboru KMICA v OŠ Gornji Petrovci

Predavanje dr. Primoža Kajdiča: Sonce

Da je Sonce osrednje telo našega Osončja, vemo več ali manj vsi. V šoli se učimo tudi, da brez Sonca življenja na Zemlji ne bi bilo. Soncu se imamo zahvaliti za dež, za veter, za kisik v atmosferi ter za zrel paradižnik na našem vrtu. Energija, ki jo zaužijemo, ko pojemo na primer krompir, je dejansko sončna energija, ki jo je rastlina shranila v svojem gomolju. Tudi ko se prevažamo z avtomobilom ali s kurilnim oljem ogrevamo naše stanovanje, dejansko izrabljamo sončno energijo, ki so jo pred miljoni let uskladiščile rastline.Sonce bo torej tema nocojšnjega predavanja. Izvedeli bomo kaj pravzaprav Sonce je, iz česa je sestavljeno, katere pojave lahko opazujemo na njem ter kako Sonce vpliva na vesoljsko vreme.

Vljudno vabljeni.

2.7.2015 ob 19.00 bo na OŠ Gornji Petrovci v sklopu Astronomskega tabora KMICA predavanje:

doc. dr. Robert Repnik, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Univerza v Mariboru, Koroška c. 160, 2000 Maribor; adPolaris

Kaj nam svetloba pove o vesolju?

POVZETEK:
Svetloba oziroma elektromagnetno valovanje potuje skozi prazen prostor v vesolju s svetlobno hitrostjo, “v živo” torej gledamo v preteklost. Ljudje lahko opazujemo objekte, ki oddajajo lastno svetlobo, in objekte,
od katerih se svetloba odbija. Pri opazovanju nebesnih teles ima človek več omejitev: z očmi vidi le vidno svetlobo, jakost svetlobe je pri opazovanju večine astronomskih pojavov (pre)majhna za naše oči in do
zemeljskega površja ne prodre svetloba vseh valovnih dolžin ter seveda same pogoje opazovanj (npr. svetlobna onesnaženost). Pomagamo si s teleskopi, nekateri so celo v orbitah nad zemeljsko atmosfero, mnogi zmorejo
preiskovati vesolje v valovnih dolžinah izven območja vidne svetlobe. V predavanju bomo predstavili tipične vrste teleskopov in kaj se da z njimi videti oziroma fotografirati s površja Zemlje ter tudi takšne, ki
kot sateliti “opazujejo” globine vesolja. Izpostavili bomo, zakaj so pomembna astronomska opazovanja v vseh valovnih dolžinah svetlobe.
Vabljeni 🙂

Astronomski tabor se je začel: danes 30.6. 2015 bo med drugim ob 19.00 predavanje doc. dr. Mitje Slavinca:

Raziskovalno delo mladih astronomov

Udeleženci tabora bodo tudi raziskovalno ustvarjalni. Na uvodnem predavanju jim bodo podana izhodišča za izbiro dobre teme za raziskovalno delo ter navodila za izvedbo in za pisanje strokovnega poročila. Vabljeni tudi ostali v OŠ Gornji Petrovci.

Še je nekaj prostih mest za Astronomski mladinski raziskovalni tabor Kmica 2015 v Gornjih Petrovcih bo od 30. junija do 4. julija 2015 .

Več informacij: Astronomski_MRT_Kmica_2015

Plakat ESA/Hubble, ki sta ga ob 25. obletnici vesoljskega teleskopa Hubble pridobila Gimnazija Murska Sobota in AD Kmica, je pričel z gostovanjem po slovenskih šolah. Čudovita zvezdna kopica Westerlund 2 je krasila ta teden skupne prostore OŠ Turnišče.

Z nebesnim ognjemetom praznovali Hubblovo 25. obletnico delovanja

Nov posnetek vesoljskega teleskopa Hubble prikazuje bleščečo tapiserijo rojevanja mladih zvezd, ki spominjajo na ognjemet. Gre za sliko zvezdne kopice Westerlund 2, ki je bila izbrana za praznovanje Hubblovega 25. leta delovanja v orbiti okrog Zemlje ter hkrati tudi četrtini stoletja novih odkritij, čudovitih posnetkov in izvrstnih dosežkov v znanosti.

Teleskop Hubble je bil 24. aprila 1990 na krovu vesoljskega raketoplana Discovery, izstreljen v Zemljino orbito, kot prvi teleskop takega tipa. Nudil je nov pogled v vesolje in je po 25 letih presegel vsa pričakovanja. Podatki, ki jih je posredoval, so znanstvenikom omogočili boljše razumevanje vesolja, javnosti pa je postregel z dih jemajočimi posnetki.

Na tej sliki [1], ki je bila izbrana za središče praznovanja srebrne obletnice, je prikazana orjaška kopica z imenom Westerlund 2 [2], ki vsebuje okoli 3000 zvezd. Kopica se nahaja v 20 000 svetlobnih let oddaljeni porodnišnici zvezd, znani pod imenom Gum 29, ki leži v ozvezdju Gredelj.

Zvezdno porodnišnico je težko opazovati, ker je obdana s prahom. Toda Hubblova kamera s širokim poljem (Wide Field Camera 3) s pomočjo opazovanja v bližnji IR svetlobi, vidi skozi prašno tančico ter daje astronomom jasen pogled na dogajanje v kopici. Hubblov oster vid razloči posamezne zvezdne gruče v centralni kopici, ki meri le okoli 10 svetlobnih let.

Starost te orjaške kopice ocenjujejo na okoli 2 milijona let, kljub svoji »mladosti« pa vsebuje nekaj najsvetlejših, najbolj vročih in masivnih zvezd, kadarkoli odkritih. Nekatere izmed najmasivnejših zvezd s svojo UV svetlobo in z zvezdnimi vetrovi visoko energijskih nabitih delcev ustvarjajo velike votline v svoji okolici. Te zvezde »jedkajo« ovojnico vodikovega oblaka, v katerem so se rodile, in s tem ustvarjajo čudovite podobe oblakov plina in prahu, ki jih lahko vidimo na sliki.

Slika razkriva fantazijsko pokrajino stebrov, slemen in dolin. Gosti oblaki plina in prahu v obliki stebrov, se upirajo eroziji zaradi močnega sevanja in zvezdnih vetrov bližnjih masivnih zvezd. Ti plinasti monoliti so visoki nekaj svetlobnih let in so usmerjeni proti centralni kopici. Plinaste velikane ponekod obdajajo tudi gosti oblaki plina in prahu, v obliki temnih filamentov.

Poleg oblikovanja plinastega terena, te prečudovite zvezde pomagajo pri ustvarjanju novih generacij zvezd. Ko zvezdni veter zadane gost oblak plina, povzroči udarne valove, ki vzdolž sten votline ustvarijo nov val nastajanja zvezd. Rdeči madeži, raztreseni po plinastem terenu, so bogate skupine zvezd v nastajanju, ki so še vedno ovite v oblake plina in prahu. Pri teh zvezdnih zarodkih se vodik v jedru še ni prižgal. Kljub zastrtosti zvezdnih zarodkov z gostimi plinskimi in prašnimi ovojnicami, je teleskop Hubble s pomočjo opazovanja v bližnji IR svetlobi sposoben videti skozi njih, astronomom pa to omogoča, da identificirajo še nerojene zvezde. Blesteče modre zvezde, ki so posejane po vsej sliki, ležijo večinoma v ospredju oziroma pred kopico.

Osrednji del slike prikazuje zvezdno kopico, ki jo združujejo podatki dobljeni v vidni svetlobi, z Napredno kamero za raziskave (Advanced Camera for Surveys), ter v infra rdeči svetlobi, pridobljeni s Kamero širokega polja 3 (Wide Field Camera 3). Preostali del slike je sestavljen iz opazovanj v vidni svetlobi.

Slika priča o Hubblovi veličastni moči opazovanja vesolja in dokazuje, da kljub 25 letom raziskav njegova zgodba še zdaleč ni zaključena. Hubble je tako pripravil podij za svojega naslednika, teleskop James Webb, katerega izstrelitev v orbito je načrtovana leta 2018. Sedaj, po 25 letih delovanja, pa je čas, da proslavimo Hubblov potencial v bodočnosti, kot tudi njegov izredno pomemben doprinos k zgodovini raziskovanja vesolja.

[1] Vsako leto je objavljena nova jubilejna slika; lani je Hubble posnel nebesno meglico Opičja glava (heic1406). Leta 2013 je postregel z zelo delikatnim pogledom na meglico Konjska glava (heic1307), Hubblovo 22. obletnico pa je zaznamoval ogromen mozaik sijajnega nebesnega pajka (heic1206). Ostale slike vsebujejo večbarvni pogled na Saturn (opo9818a), »tolkienovski« posnetek meglice v ozvezdju Gredelj (heic1007a) in čudovito kozmično vrtnico narejeno iz prepletenih galaksij (heic1107a). Tukaj lahko vidimo še več slik.

[2] Westerlund 2 je poimenovana po Švedskem astronomu Bengtu Westerlundu, ki je v 60. letih prešnjega stoletja odkril grupiranje zvezd v kopicah.

Vesoljski teleskop Hubble je projekt mednarodnega sodelovanja med ESA in NASA.

Avtorstvo slike: NASA, ESA, Hubble Heritage Team (STScI/AURA), A. Nota (ESA/STScI) in Westerlund 2 Science Team.

Originalna opazovanja Westerlund 2 je pridobila znanstvena ekipa: Antonella Nota (ESA/STScI), Elena Sabbi (STScI), Eva Grebel in Peter Zeidler (Astronomisches Rechen-Institut Heidelberg), Monica Tosi (INAF, Osservatorio Astronomico di Bologna), Alceste Bonanos (National Observatory of Athens, Astronomical Institute) in Selma de Mink (University of Amsterdam). Naslednja opazovanja je opravila skupina Hubble Heritage team: Zoltan Levay (STScI), Max Mutchler, Jennifer Mack, Lisa Frattare, Shelly Meyett, Mario Livio, C. Christian (STScI/AURA) in Keith Noll (NASA/GSFC).

Prevod: Rok Vogrinčič

AD Kmica in Gimnazija Murska Sobota sta pripravile praznovanje ob 25 letnici vesoljskega teleskopa Hubble. Edini v Sloveniji smo razgrnili velik jubilejni plakat s sliko zvezdne kopice Westerlund 2, za katerega smo uspešno kandidirali na razpis ESA/Hubble. Razgrnitev smo pospremili s predavanji:

Darko KOLAR: Edwin P. Hubble in vesoljski teleskop Hubble,

Rok VOGRINČIČ: Kako z opazovanjem Lune odkriti življenje na Zemlji in

dr. Andreja GOMBOC: Opazovanje vesolja s sateliti.

Večer smo zaključili s prijateljskim druženjem in astronomskimi opazovanji

.   

Pred 25 leti je bil v orbito Zemlje utirjen Hubblov vesoljski teleskop. Pomemben jubilej najpomembnejšega teleskopa do sedaj, ki je bistveno spremenil naš pogled na vesolje, bo hkrati obeležen na več kot 60 krajih po Evropi. Kot edinim v Sloveniji na Gimnaziji Murska Sobota, ki vas skupaj z Astronomskim društvom Kmica vabita na

RAZKRITJE PLAKATA ESA/HUBBLE,

ki bo v četrtek 23.4.2015 ob 18. uri na Gimnaziji Murska Sobota.

Razkritje bo dopolnjeno s STROKOVNIMI ASTRONOMSKIMI PREDAVANJI:

Darko KOLAR: Edwin P. Hubble in vesoljski teleskop Hubble,

pom. akad. dr. Andreja GOMBOC: Opazovanje vesolja s sateliti,

Rok VOGRINČIČ: Kako z opazovanjem Lune odkriti življenje na Zemlji

po predavanjih pa bomo organizirali astronomska opazovanja.

Izkoristite edino priložnost v Sloveniji za ogled plakata, ki je vse do razkritja povsod po svetu skrivnost, in bogatemu spremljajočemu programu.

Vljudno vabljeni

pom. akad. dr. Renato Lukač, Gimnazija MS in pom. akad. dr. Mitja Slavinec, AD Kmica

Hubblov teleskop je prispeval k nekaterim največjim odkritjem v astronomiji: določitev velikosti in starosti vesolja, hitrost širjenja vesolja, razumevanje evolucije zvezd od rojstva do smrti, odkritje zvezdnih
porodnišnic, prva slika eksoplaneta in zaznavanje nastajajočih planetarnih sistemov, povezava med črnimi luknjami in kvazarji, porazdelitev temne snovi, učinki temne energije, uporaba gravitacijskega lečenja za
opazovanje zelo oddaljenih galaksij itd.

Več na: https://www.spacetelescope.org/Hubble25/imageunveilings/ [www.spacetelescope.org]