Ob 20. letnici popolnega Sončevega mrka je bilo v Budnicih postavljeno obeležje in Kmica se je vključila v lokalne dejavnosti z nagovorom predsednika prof. dr. Mitja Slavinca, projekcijo dr. Renata Lukača in opazovanjem Sonca, kar je vodil Darko Kolar.
Zapisal: dr. Renato Lukač
Fotogravije: Bojan Jandrašič
V poletnih dneh, 8.8.2019 smo obeležili 20. letnico popolnega Sončevega mrka. Jelka Pšajd in Bojan Jandrašič sta predstavila priložnostno vitrino, dr. Renato Lukač pa je predaval o Sončevem mrku 1999.
Zapisal: dr. Renato Lukač
Fotografije: Bojan Jandrašič
Astronomsko društvo Kmica v sodelovanju s Fakulteto za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru vas vabi na strokovno konferenco in izobraževanje v sklopu permanentnega izobraževanja učiteljev z naslovom
Ob dvajseti obletnici Sončevega mrka,
ki bo v petek, 13. septembra, v Markovcih 93, Šalovci – Peterloug.
Konferenca je posvečena letošnji obletnici Sončevega mrka, ki je bil viden prav s te lokacije, vsebina pa bo namenjena učiteljem in mentorjem, ki vas zanima astronomija, tako s pedagoškega kot ljubiteljskega vidika in se v šolah ukvarjate ali se želite ukvarjati tudi s področjem astronomije.
Konferenca je za udeležence brezplačna.
Konferenca bo imela tri sklope:
1) Plenum (16.00 – 17.00: 1 ura):
pom. akad. dr. Andreje Gomboc: Tekmovanja in raziskovalne naloge iz astronomije
2) Predavanja (17.00 – 19.30: 3 ure):
pom. akad. dr. Mitja Slavinec: Astrofizika v osnovnih in srednjih šolah
pom. akad. dr. Simon Ülen Raziskovalne naloge iz astronomije v šolah
pom. akad. dr. Renato Lukač Sončevi mrki
Bojan Jandrašič Goričko pod zvezdami
Večerja: 19.30 do 20:30
3) Astronomska opazovanja (20:30-24:00: 4 ure) Darko Kolar.
Konferenca je odprta za javnost, učitelji pa za udeležbo na posvetu lahko pridobijo 0,5 točke. Kotizacije za udeležbo ni, stroške pokrijejo Občina Šalovci, Društvo Stopaj in AD Kmica. Za dodatne informacije smo vam na razpolago na naslovu simon.ulen@gfml.si. Na ta naslov vas tudi prosimo za prijave do srede, 11. 9. 2019.
Vljudno vabljeni in lep pozdrav,
pom. akad. dr. Mitja Slavinec
predsednik astronomskega društva Kmica in dekan FNM
Jon Judež se je udeležil Mednarodne olimpijade iz astronomije in astrofizike IOAA 2019. V dopisu se je zahvalil AD Kmica, še posebej Darko Kolarju in Roku Vogrinčiču, za pomoč pri pripravah. Jon je bil pohvaljen na zaključni slovesnosti, kar je izjemen uspeh. Čestitamo mu in mu želimo uspešen študij fizike.
Zapisal: Dr. Renato Lukač
Fotografiji: Martina Judež in IOAA
Spoštovani člani AD Kmica!
Rad bi se zahvalil AD Kmica za izposojo rdečega Dobsona, teleskopa, s katerim sem se marca pripravljal in udeležil Messierjevega maratona na Trnovem nad Novo Gorico, ki je bil del izbirnega postopka za uvrstitev v ekipo za Mednarodno olimpijado iz astronomije in astrofizike. To je bil moj prvi tovrstni dogodek in vesel sem, da sem uspel najti kar 98 od 110 objektov iz Messierjevega kataloga. Bila je res navdihujoča izkušnja, zato sem prepričan, da se bom dogodka tudi v prihodnje še udeležil. Zahvaljujem se tudi Darku Kolarju za dragocene nasvete pred maratonom.
Ker v šoli nismo imeli organiziranih priprav za tekmovanje iz astronomije, sem bil še toliko bolj vesel, ko sem našel odličnega astronoma Roka Vogrinčiča, s katerim sem se večkrat srečal v Ljubljani. Kadar so se mi porodila astronomska vprašanja in izzivi pri nalogah, si je vedno vzel čas zame in mi na razumljiv ter strokoven način razlagal fizikalno ozadje pojavov. Pomagal mi je razširiti moje znanje na področju astrofizike ter me usmerjal in spodbujal pri mojem napredovanju. Zares se je izkazal kot mentor v najvišjem pomenu besede in verjamem, da bova v prihodnje še sodelovala.
Presrečen sem, da sem se kot prvi uvrstil v slovensko ekipo za Mednarodno olimpijado iz astronomije in astrofizike IOAA 2019. Spomnim se trenutka, ko sem prvič pogledal skozi vaš rdeči Dobson in se zavedel, da je to smer, v katero me neustavljivo vleče. Na olimpijadi, ko sem tekmoval in se družil z astronomi in astronomkami iz vsega sveta, pa sem zares spoznal, da je raziskovanje vesolja to, kar želim početi v prihodnosti. Hvaležen sem, da sem dosegel častno omembopohvalo za dosežek in na zaključni slovesnosti na odru poleg predstavnikov največjih svetovnih velesil v astronomiji in astrofiziki, lahko ponosno razprostrl slovensko zastavo. Tako sem na najlepši možen način končal svojo tekmovalno pot, saj jeseni odidem na študij fizike, smer astronomija na FMF v Ljubljano.
Jon Judež
Ob 20. letnici popolnega Sončevega mrka vas Pomurski muzej Murska Sobota, AD Kmica in društvo Stopaj vabimo na predstavitev vitrine in predavanje dr. Renata Lukača z naslovom Popolni Sončev mrk 1999 v Prekmurju. Dogodek bo v četrtek 8.8.2019 ob 19. uri v stolpu soboškega gradu.
Aktiv fizike in informatike je v sodelovanju z AD Kmica s prireditvijo “Noč pod zvezdami” obeležil 100 letnico GMS. Prisotne sta pozdravila ravnatelj Roman Činč in predsednik AD Kmica pom. akad. prof. dr. Mitja Slavinec. Prireditev je povezoval pom. akad. dr. Renato Lukač.
Pom. akad. prof. dr. Andreja Gomboc je profesaorica astrofizike na Univerzi v novi Gorici. Odgovarjala je na izbor vprašanj, katera so ji postavili udeleženci Naravoslovnega tabora Gimnazije Murska Sobota in udeleženci Astronomskega tabora Kmica 2019.
Pom. akad. dr. Primož Kajdič je znanstvenik in raziskovalec v Mehiki. Predaval je o vremenu iz vesolja, predvsem o tem kako vpliva Sonce na razmere na Zemlji. Opisal je aktivnost Sonca in vpliv sončevega vetra na Zemljo.
Rok Vogrinčič je podiplomski študent astrofizike. Opisal je nastanek Zemlje in oceno za njeno starost. Predstavilil je, kako so ugotovili, da je Zemlja okrogla in dodal nekaj o letnih časih. Posebej se je posvetil naši zvesti spremljevalki Luni in nebesnim pojavom, s katerimi nam ta občasno postreže, ter Soncu.
Darko Kolar je dodiplomski študent astrofizike. Predstavil je vplive vesolja na razmere za življenje na Zemlji. Pri tem je zajel poleg Sonca še planete, asteroide, komete in supernove. Izpostavil je nekaj pomembnejših dogodkov, ki so vplivali na razvoj življenja in Zemlje kot ju poznamo danes.
Vsi predavatelji so bili nekoč dijaki Gimnazije Murska Sobota in se radi odzovejo povabilom gimnazije za gostovanje.
Po predavanjih smo izkoristili jasno noč. Darko Kolar je vodil astronoska opazovanja. S štirimi teleskopi smo dodabra spoznali skrivnosti nočnega neba.
Zapisal: dr. Renato Lukač
Fotografije: Ivica Glavak
Uspešno smo zaključili 23. astronomski tabor Kmica. Udeleženci tabora so spoznali temelje astronomije, se naučili dela s teleskopom in z njim raziskali nočno nebo ter tekmovali v različnih aktivnostih (izdelava papirnatih letal, izdelava in spuščanje raket na vodni pogon, bowling in astronomski kviz). Tekom tabora je bilo delo razdelejno v tri skupine, in sicer: osnove astronomije, astrofotografija in astrofizika. Rezultate dela so udeleženci predstavili na petkovi zaključni prireditvi.
Končni predstavitvi dela po skupinah in slavnostni podelitvi diplom je sledilo še predavanje Nastanek in razvoj življenja v vesolju, ki ga je pripravil predsednik AD Kmica pom. akad. dr. Mitja Slavinec.
AD Kmica in Zveza za tehnično kulturo Slovenija vas vabita na OŠ Gornji Petrovci na Astronomski tabor Kmica 2019. Vsak večer bodo zanimiva predavanja, ponoči pa opazovanja.
Posebej izpostavljamo četrtek 4.7.2019, ko bo program tabora nadgrajen s prireditvijo NOČ POD ZVEZDAMI, ki jo v počastitev svoje stote letnice pripravlja Gimnazija Murska Sobota. Ta prireditev bo na Gimnaziji Murska Sobota, ostale na OŠ Gornji Petrovci.
PROGRAM:
Torek, 2.7.2019, doc. dr. Milan Ambrožič: GRAVITACIJSKI VALOVI
Potrditev gravitacijskih valov septembra 2015 s parom detektorjev LIGO je bila izjemnega pomena za znanost. To je bila hkrati dodatna potrditev ene najpomembnejših fizikalnih teorij dvajsetega stoletja – Einsteinove splošne relativnostne teorije. Ta je bila objavljena stoletje prej, vključuje pa tudi gravitacijo in pojav gravitacijskih valov. Razen tega pomeni detekcija gravitacijskih valov novo okno za pogled v vesolje poleg opazovanja elektromagnetnega valovanja na različnih valovnih dolžinah.
Sreda, 3.7.2019, pom. akad. dr. Renato Lukač : MERITVE RAZDALJ IN HITROSTI V ASTRONOMIJI
Podan bo pregled razdalj in hitrosti ter njihovih enot v fiziki s poudarkom na količinah, ki se najbolj pogosto uporabljajo v astronomiji. Predavanje bo podprto s slikovitim primerjavami, ki nam olajšajo razumevanje pogosto tudi nedoumljivih razmerij.
Četrtek, 4.7.2019, NOČ POD ZVEZDAMI (na Gimnaziji Murska Sobota ob njeni 100 letnici):
pom. akad. dr. Andreja Gomboc: Vse kar ste hoteli vedeti o vesolju, a si niste upali vprašati
Udeleženci tabora bodo postavili vprašanja o vesolju. Na 10 najbolj zanimivih vprašanj bodo dobili odgovor na tem srečanju.
pom. akad. dr. Primož Kajdič: Vreme iz vesolja
Ko je pred sto šestdesetimi leti George Carrington prvič ugotovil da obstaja povezava med dogajanjem na Soncu in nekaterimi pojavi na Zemlji, se je začela razvijati znanstvena disciplina, ki jo danes imenujemo vesoljska fizika. Le-ta je dobila dodaten pospešek, ko je leta 1959 sovjetska sonda Luna 1 potrdila obstoj sončevega vetra. To je ioniziran plin, ki odteka s Sonca proti medzvednemu prostoru s hitrostjo nekaj sto kilometrov na sekundo in zapolnjuje ves prostor v Osončju. Del sončevega vetra so tudi ogromne strukture, ki jih poznamo kot izbruhe koronalne mase, ki lahko zmotijo zemljino magnetno polje ter povzročijo tako imenovane geomagnetne nevihte. Takrat na določenih geografskih širinah lahko opazujemo spektakularne pojave na nebu, ki jim rečemo polarni siji. Po drugi strani pa se tekom geomagnetnih neviht lahko zgodijo nekateri nam neljubi pojavi, kot so motnje v električen omrežju, nedelovanje sistema GPS
ter drugi. Vse pojave, ki so posledica interakcije med sončevim vetrom ter Zemljinim magnetnim poljem, imenujemo s skupnim imenom vesoljsko vreme.
Rok Vogrinčič: Nebo nad nami
V predavanju bomo podali nastanek Zemlje in ocene za njeno starost. Predstavili bomo, kako so ugotovili, da je Zemlja okrogla in dodali nekaj o letnih časih. Posebej se bomo posvetili naši zvesti spremljevalki Luni ter spoznali nekatere zanimive nebesne pojave, s katerimi nam ta občasno postreže. Za konec se bomo usmerili še v notranjost Sonca, ki predstavlja naš glavni vir energije. Brez njega življenje, kot ga poznamo na Zemlji, ne bi obstajalo.
Darko Kolar: Vpliv vesolja na Zemljo
Predstavili bomo kako na razmere za življenje na Zemlji vplivajo Sonce, planeti, asteroidi, kometi in supernove ter izpostavili nekaj pomembnejših dogodkov, ki so vplivali na razvoj življenja in Zemlje kot ju poznamo danes.
Petek, 5.7.2019, pom. akad. dr. Mitja Slavinec: NASTANEK IN RAZVOJ ŽIVLJENJA V VESOLJU
Avtor predstavi potrebne pogoje in verjetnost za nastanek življenja v vesolju. V nadaljevanju se dotakne nujnosti prilagajanja življenja na spremembe v okolju, tj. v vesolju. Življenje se z evolucijo tekom generacij prilagaja na spremembe pogojev za življenje zaradi razvoja samega vesolja, z raznolikostjo pa na nepričakovane hipne spremembe, kot so npr. trki nebesnih teles. V zadnjem delu so nakazani nekateri scenariji nadaljnjega razvoja vesolja in življenja v njem.
Po letošnji redni skupščini AD Kmica je sledilo predavanje Jurija Šumaka, ki se je nedavno udeležil znanstvene konference za mlade v Copenhagnu. Predstavil nam je problematiko vesoljskih odpadkov, trende naraščanja le-teh na osnovi raznih modelov in nekatere možne rešitve.
V skladu s statutom Astronomskega društva Kmica sklicujem REDNO LETNO SKUPŠČINO,
ki bo v petek, 1. marca 2019 ob 18. uri na Gimnaziji Murska Sobota (fizikalna učilnica 019), Šolsko naselje 12, Murska Sobota.
Predlagam naslednji dnevni red:
Po skupščini bo ob 19. uri predavanje Jurij Šumak: Vesoljski odpadki (Poročilo z znanstvene konference za mlade v Copenhagnu o problemih, ki jih predstavljajo vesoljski odpadki in kako jih rešiti).
V primeru ugodnega vremena sledijo po predavanju astronomska opazovanja.
Vljudno vabljeni in lep pozdrav, prof. dr. Mitja SLAVINEC, predsednik AD Kmica
